Da ne boste rekli, da je blog preplavljen s poročili s treningom in podobnih, bom nekoliko pogosteje nalepil kaj takšnega …
Napis: Blondinke pozor! Prepoved velja tudi za vozila drugih barv.
Da ne boste rekli, da je blog preplavljen s poročili s treningom in podobnih, bom nekoliko pogosteje nalepil kaj takšnega …
Napis: Blondinke pozor! Prepoved velja tudi za vozila drugih barv.
Preden se lotim samega poročanja z današnjega treninga, naj se opravičim vsem tistim, ki niste imeli dostopa do bloga tako danes, kot tudi včeraj. Zaradi spremembe strežnika, blog namreč nekaj časa ni bil dosegljiv, kasneje pa je delal na (skoraj) vseh računalnikih, le na mojem ne. Zdaj je zadeva kot kaže urejena, zato podobnih nevšečnosti ne bo več.
Z današnjim treningom sem zaključil prvi minicikel v letošnjem letu. Kaj veliko zopet ni za reči, saj so treningi še vedno bolj “bogi”. Bolečino pa bi lahko opisal kot nekaj, kar se sicer ne slabša, da bi se izboljševalo pa tudi nimam občutka. Vsekakor si bom moral vzet še nekoliko več časa, da bo stvar kompletno urejena, zato bom verjetno izvajal prilagojene treninge vsaj še kakšen mesec ali dva, ko bom zopet na ultrazvoku videl, kako se zadeva, upam da, izboljšuje.
Treningi kot takšni pa mi drugače niti ne gredo slabo, verjetno je na slabšem moja psiha kot pa telo, ker takšnih treningov nisem vajen izvajat, poleg tega niti nisem zagovornik takšnega treniranja, ampak v kolikor si prisiljen, se moraš prilagodit, saj se tudi telo ne more ves čas prilagajat nam. So pa intervali teka po koncu dvigovanja uteži zagotovo veliko bolj naporni kot pa prvi del treninga.
Dolžina treninga: 41 minut
Povprečen srčni utrip: 151bpm
Posted in Moji treningi - uteži
Kot sedaj že tolikokrat, da niti ne štejem, sem tudi danes med treningom čutil bolečine v m. pectoralis major, vseeno pa mislim, da se bo stanje dokaj kmalu izboljšalo. Res pa je, da bom to videl šele čez kakšna 2 meseca na ultrazvoku, zato držite pesti, da pokaže kaj bolj pametnega in boljšega, kot pa je pokazal nazadnje.
Trening sploh ni bil tako slab, delal sem dokaj hitro in z relativno kratkimi pavzami, vseeno pa “to ni to”. Sicer res izvajam vaje kot pri mojem “all-out” treningu, ampak so število serij, ponovitev in sama intenzivnost popolnoma drugačni. Na koncu sem do prejšnjega tedna kolesaril, od sedaj naprej izvajam intervale teka, ki trajajo slabe četrt ure.
Gneče ni bilo, zato se je dalo normalno trenirat. Po pravici povedano pa trenutno nimam kakšnega cilja, saj je vse kar si želim, sanacija poškodbe. Kot vidite, niti ne izvajam kondicijskih treningov in treningov z lastno težo, ker, kolikor poznam svoje telo, to nebi bilo pametno. Vsekakor pa komaj čakam, da začnem trenirat tako, kot se spodobi!
Dolžina treninga: 45 minut
Povprečen srčni utrip: 155bpm
P.S. prijave na funkcionalni test še vedno potekajo.
Ne, ne bom govoril o tem, kaj je dobro za pridobivanje mišične mase in kaj ne, bom pa v tem kratkem članku pisal o »slavnem« številu ponovitev in serij, ki se jih poslužuje praktično večina, če je njihov cilj pridobiti mišice. Razlog, zakaj se mi zdi o tem, kaj je dobro za mišično maso nesmiselno pisati je, da vsak zagovarja nekaj drugega, poleg tega obstaja več različnih načinov kako do cilja priti. Koliko je določena metoda uspešna in učinkovita, je pa že nekaj popolnoma drugega.
Le kdo dandanes ne ve, da naj bi bilo najlažje pridobiti mišice z 8 – 12 ponovitvami in 3 – 4 serijami? O številu vaj niti ne bom govoril, ker jih mnogo ljudi dela veliko preveč kot pa je potrebno. Telo se začne prilagajat s povečanjem preseka mišic takoj, ko dobi informacijo, da je to potrebno (seveda se to dogaja med počitkom), zato je popolnoma nesmiselno s številom vaj pretiravat, ker si prej škodimo kot pa koristimo.
Pri tem sistemu treninga ponavadi serije variirajo glede na velikost mišične skupine, pa to trenutno niti ni bistveno. Ampak zakaj sem napisal, da naj bi bilo najlažje, in ne, da dejansko tudi je najlažje pridobit mišice na tak način? To bo pojasnjeno spodaj.
Tako kot danes, so tudi včasih bila trenja med enimi in drugimi mnenji različnih ljudi, ki se ukvarjajo s fitnesom. Nekateri zagovarjajo nekaj, medtem ko drugi zagovarjajo nekaj povsem drugega, pa čeprav je njihov cilj enak – pridobiti čim več mišične mase. To ne velja le za trening, ampak tudi prehrano – eden izmed primerov je zaužita količina beljakovin, katere prave količine verjetno ne bomo nikoli izvedeli, saj niti vemo ne, komu verjeti.
Skoraj kogarkoli boste vprašali ali pa pogledali, boste videli/slišali »magičnih« 8 – 12 ponovitev in kakšne 3 ali 4 serije za vsako mišično skupino. Nič ni narobe, če izvajajo tak trening, vprašanje pa je, zakaj ga izvajajo? Kakšen je argument za posluževanje tega načina treninga? Ponavadi ga ni, ali pa je v smislu »saj tudi drugi tako delajo«. A če drugi tako delajo, to pomeni, da je najboljši in edini pravilen? Seveda ne!
8 do 12 ponovitev za vsako mišično skupino je le nek okviren in osnoven sistem, kako si lahko povečamo presek mišic, to pa je daleč od tega, da bi bilo za vsakogar enako učinkovito. Predstavljajte si, da bi vsi ljudje nosili enako številko čevljev – mar nebi bilo čudno? Pa to bi bil ja grozen dolgčas, če bi bili vsi enaki, nosili enake obleke in imeli obuto enako številko čevljev. Kaj šele, da bi bili vsi enako zateženi.
Treba je ločiti med osnovnim treningom in treningom, ki nam najbolj ustreza. Osnovni trening ponavadi ustreza vsakemu, ampak le določen čas, potem pa telo potrebuje kakšen drugačen stimulans. Tudi sam sem s tem rangom ponovitev razvil mišično maso, ampak kot rečeno pred tem stavkom, to je trajalo le določen čas, potem pa ni bilo več kakšnega hudega izziva za moje telo, poleg tega mi je zadeva postala preveč monotona, čeprav sem vaje redno menjal. Preizkusil sem še več drugih načinov treniranja, ki so jih zagovarjali raznorazni slovenski in ameriški trenerji, tako sem na koncu našel tisto, kar ustreza mojemu cilju, filozofiji in telesu.
»Treba je ločiti med osnovnim programom in za nas najbolj učinkovitim programom.«
Zapomnite si, da si je bolje vzeti nekaj mesecev časa in preizkušati različne treninge, na podlagi katerih se potem odločimo kako bomo trenirali, predvsem pa zakaj. Vedite, da je vedno dobro vedeti odgovor na vprašanje »Zakaj pa ti tako delaš?« – popolnoma nezadosten je odgovor »ker delam na masi«, saj s tem ne boste pomagali ne tistemu, ki vas sprašuje, pa tudi sami boste izpadli bedak, ker bo delovalo, da nimate pojma. Če se poglobite v zadeve, boste tako lažje razumeli delovanje vašega telesa in mogoče v prihodnosti pomagali tudi druge vpeljati v podoben trening, ki pa mora kljub temu biti prilagojen posamezniku. Seveda pa to potem zahteva tudi kar nekaj teoretičnega znanja iz raznoraznih strokovnih področij, kar pa je že druga stvar, ki pa ponavadi zanima le tiste, ki smo popolnoma predani treniranju in prehranjevanju, kar pa je velika napaka, saj mora vsak, ki začne obiskovat fitnes, vedeti neke osnove, če že nima denarja za najem osebnega trenerja.
simi.blogspot.si © all rights reserved
Se sprašujete, zakaj sem ta mesec tako “len” s pisanjem na blog? V bistvu nisem len, ampak imam toliko dela, da se niti ven ne vidim. Najprej sem moral pretuhtat in uredit funkcionalni test, sedaj se pa učim za izpite + imam veliko dela po osnovnih šolah, zato bom sploh naslednja dva meseca bolj malo doma in veliko okrog po Sloveniji.
Kot sem omenil, dela imam veliko, zato sem današnji dan preživel večinoma za knjigami in računalnikom (ne, nisem igral igric, ampak sem delal
), zato sem tudi na treningu sploh prvo in drugo serijo zelo težko dvigoval celo enake teže kot v nedeljo. K sreči sem se hitro toliko spravil k sebi, da sem nadaljeval z normalnim treningom, pa čeprav še vedno rehabilitiram. Teže sem nekoliko povečal, poleg tega sem tudi samo intenzivnost povečal. Na koncu sem naredil nekaj intervalov teka, zato tudi višji avgHR.
Jutri imam cel dan delo (verjetno 3/4 dneva v Ljubljani), v četrtek pa posežem po utežeh.
Dolžina treninga: 42 minut
Povprečen srčni utrip: 157bpm
Tretji teden odkar treniram z utežmi v letošnjem letu je za mano. Kljub temu, da je vsak trening nekoliko drugačen od prejšnjega, sem zadevo tokrat popestril z intervali teka, namesto kolesarjenja na spinnerju. Takoj se opazi, da sem na splošno izgubil občutek za tek, saj kaj konkretnega (ali nekoliko daljši tek ali pa intervale) nisem izvajal že zelo dolgo. Do sedaj sem se tega izogibal predvsem zato, ker sem že med dvigovanjem uteži dovolj obremenil poškodovani del, katerega pa nisem želel še dodatno obremenjevat na koncu, s tekom. Čeprav bolečine še čutim, bom zaenkrat po treningu z utežmi tekel, verjetno intervalno, da bom telo počasi in postopoma navadil na nekoliko višji srčni utrip in stres.
Iz treninga v trening tudi postopoma povečujem samo dvignjeno breme, čeprav so v primerjavi s težami pri mojih “resnih” treningih, trenutne, vsaj zame, res smešne. Pritoževal pa se vseeno ne bom, saj imam srečo, da lahko vsaj migam, kaj konkretnega pa bo prišlo na vrsto kasneje. Bolje sedaj počivat nekoliko dlje, kot pa da se poškodba spremeni v kronično.
Jutri začnem s treningom za povečanje vertikalnega skoka.
Dolžina treninga: 45 minut
Povprečen srčni utrip: 154bpm
Vedno sem v fitnesu prvi, pa tudi danes ni bilo nič drugače. Zakaj prvi? Ker je takrat najmanjša gneča, kljub bolj “na izi” treningu pa imam rad, da mi ni treba čakat ali improvizirat zaradi preveč ljudi. Obstajajo pa le redki, ki ti brez težav kakršno koli stvar odstopijo, ampak to pustimo, ker ne bomo z jamranjem nič rešili.
Tokrat sem dvigoval za nekaj kilogramov težje uteži, ker sem se nekako počutil sposobnega, da utež dvignem ter s tem ne vplivam preveč negativno na poškodbo. Kot kaže mi je kar uspelo, saj bolečino čutim le tu pa tam, sicer pa sploh ne. Sem pa že v prejšnjem poročilu s treninga rekel, da je to lahko varljivo – tudi če te ne boli, ne pomeni, da je vse v redu, ker pač ni, vsaj ne pri meni.
Predvsem imam težave pri vajah, kjer se uteži potiska, saj imam poškodovano m. pectoralis major, ki pa je seveda mišica, ki pripomore pri potiskih. Mi pa takšne vaj že prej niso šle, zato se lahko zgodi, da bom kakšen trening dal več poudarka temu, ker ne želim, da se mišično ravnovesje popolnoma poruši.
Po dvigovanju uteži sem še kolesaril na spinnerju.
Dolžina treninga: 50 minut
Povprečen srčni utrip: 146bpm
Posted in Moji treningi - uteži
Tagged fitnes, jaz, kolesarjenje, napredek, poškodba, spinner, trening, uteži
Tokrat rezultate objavljam nekoliko prej kot pa sicer (ponavadi jih objavim en mesec po zastavljeni anketi). Prijetno sem presenečen predvsem nad nekaterimi rezultati, saj se je našel tudi nekdo, ki je izbral zadnjo opcijo in s tem potrdil, da naredi več kot 30 zgibov v nadprijemu. To osebo (pa seveda tudi druge!) vsekakor vabim na FUNKCIONALNI TEST, ki vam lahko predstavlja nek dober izziv, poleg tega mi boste lahko dokazali ter izvedli število zgibov, katerih opcijo ste izbrali v anketi. Razpisan je že termin za 1. funkcionalno testiranje, zato mi lahko brez problema pišete na e-mail in se prijavite.
Anketa ni zastavljena glede na spol, naj pa povem, če so osebe, ki so izbrale opcijo “manj kot 5″ ženskega spola, zelo močne (že če so naredile 1 zgib) glede na spol in vse kar lahko naredim je, da jim čestitam. Tudi tiste ste povabljene na prej omenjeni funkcionalni test. Če ste to moški, pa ste prav tako vabljeni na test, mogoče vam bo dodatna spodbuda pomagala, da boste naredili kakšen zgib več. Test vsekakor ni namenjen le dobro pripravljenim, ampak se ga lahko udeleži vsak.
Pa pojdimo kar na rezultate.
manj kot 5 –> 16,7%
5 – 10 –> 8,3%
11 – 15 –> 25,0%
16 – 20 –> 25,0%
21 – 25 –> 8,3%
26 – 30 –> 8,3%
več kot 30 –> 8,3%
Poleg že prej napisanih besed, naj povem tudi to, da vas kar polovica naredil 15 zgibov ali več, kar je zelo dobro. Če
Naslednja anketa bo na vrsti danes popoldan.
!!!OPOZORILO!!!: ankete se bodo VEDNO pojavljale kot prva (na vrhu) objava bloga, da bodo tako bolj pregledne, sicer tisti, ki blog obiščejo bolj poredko, sploh ne vedo, da je bila anketa zastavljena. Glede na to, da bo anketno vprašanje vselej na vrhu, morate pod prvo objavo pogledat, če sem dodal kakšen nov prispevek.