Sem Simon, študent Fakultete za šport, prijatelji me kličejo po vzdevku Simi. Zadnje čase se me je “prijel” tudi vzdevek Siminator
.Z malce večjim in vsekakor manj tesnim svetom kot pred tem, sem se prvič srečal 11. 11. 1989 v Trbovljah. Takrat so se počasi začele za moje starše prave muke. Muke zato, ker sem bil kot otrok precej težaven, jokal sem za vsako stvar, ponoči sem raje “žrl” živce drugim, ter jim krajšal spanec, kot pa da bi spal, poleg tega pa sem bil najraje doma, medtem ko bi starši vsekakor raje hodili na izlete. Verjetno ni težko ugotoviti kaj sem delal, če ni bilo po moje – jokal seveda!
Že od vsega začetka sem bil bolj športen tip, zato sem že v prvem razredu osnovne šole plezal po drevesih in se obešal po vseh možnih drogovih (z rokami, da ne bo pomote). Ker so doma videli, da zelo rad plezam, sem pričel trenirat športno plezanje. Po dveh letih plezanja je bil tečaj zaradi slabe organizacije razpuščen, zato mi ni preostalo drugega, kot da se lotim nečesa drugega. Od takrat naprej sem kljub moji višini (bolje rečeno nižini) začel trenirat košarko. Tudi to sem treniral dve leti, nakar sem ugotovil, da ta šport ni zame, tako zaradi velikosti, kot tudi zato, ker je trener ves čas kričal, česar pa nisem mogel več prenašati. Od takrat naprej se bolj držim športov, kjer trener ni nujno potreben.
Leta 2004 sem začel trenirat spust z gorskimi kolesi (ang. downhill), predvsem zaradi nevarnosti in adrenalina, ki sta mi bila takrat res »kul«. Tekmoval sem na tekmah slovenskega pokala in sicer tri sezone. Gorsko kolesarstvo je zelo drag šport, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da je bila sezona leta 2008 tudi moja zadnja. Poleg tega, sem imel na skoraj vsaki tekmi precejšnjo smolo predvsem s kolesom. Vedel sem, da to ni tisti šport, s katerim bi se lahko v prihodnosti preživljal, saj na svetu ni veliko ljudi, ki od gorskega kolesarstva živijo.
Na začetku osmega razreda sem se začel zanimati za prehrano, oblikovanje telesa, trening z utežmi, z eno besedo, fitnes. Takrat mi še ni bilo dosti jasno kaj in kako, zato sem treniral kakor mi je ustrezalo, brez kakšnega določenega treninga in optimalne prehrane. Kasneje pa sem se za ta šport pričel bolj resno zanimati, tako pa je tudi še danes. Leta 2010 sem uradno prestal FIT testiranje, s čimer sem si pridobil naziv FIT, kar pomeni, da sem nadpovprečno fizično pripravljen. Tako na enem izmed boljših domačih, kot tudi na nekaterih tujih forumih sodelujem kot član (na enem tudi kot moderator) in s svojimi izkušnjami ter znanjem pomagam tistim, ki pomoč potrebujejo. Sem član mojtrener.com ekipe in na istoimenski portal pišem članke o treningu in prehrani (glej reference). Sodelujem z Marck Goran Lorencinom, ki je urednik prej omenjenega portala. Znanje pridobivam iz knjig ter člankov in drugih virov. Prebral sem že preko 2000 strani v večinoma tujih knjigah s prehrano in treningom (brez referenc, kazala,…), to znanje pa delim naprej drugim.
Sem človek, ki rad hodi ven s prijatelji, se zabava, veliko časa pa posveti tudi treningom. Zelo rad poslušam tudi glasbo, in si dneva brez nje skorajda ne morem predstavljat, ker resnično ne maram tišine. Včasih sem bil precej sramežljiv, a sem se kmalu razgovoril, zato me sedaj človek kar težko ustavi, če začnem govorit. Ljudi zelo rad spravljam v dobro voljo (no ja, včasih tudi v slabo, ampak ne zanalašč
).
Okrog 8 let sem igral tudi saksofon, z dvema orkestroma hodil po tujini in igral na različnih festivalih, zabavah. Mogoče sem tudi zaradi tega navajen, da mi ves čas glasba »tolče« na ušesa. Kasneje sem igranje saksofona opustil, predvsem zaradi pomanjkanja časa.
Včasih znam biti preveč trmast, kar vsekakor ni dobro, ampak se ljudje okrog mene kmalu navadijo name, zato se z večino zelo dobro razumem, kar mi je v življenju zelo pomembno.
Osnovno šolo sem obiskoval v Zagorju, po uspešno končani šoli, pa sem se vpisal na Gimnazijo v Litiji, katero pa sem k sreči tudi končal s solidnim uspehom. Leta 2008 sem imel namen študirat na Fakulteti za Šport, pa mi je zmanjkajo celih 0,17 točke! O tem, kako jezen sem bil, raje sploh ne bom govoril. Ker mi ni uspelo tisto, kar sem si zadal, sem se moral vpisat na Pedagoško fakulteto, kar pa je čisto nekaj drugega, kot pa tisto, kar sem si želel. Če človek do nečesa nima veselja, mu gre ponavadi vse narobe, nima se veselja učit itd. Enako je bilo pri meni. Ker sem bil odločen, da za vsako ceno pridem na Fakulteto za Šport, sem se leta 2009 zopet odločil, da poizkusim. Mature nisem šel izboljševat, zato sem se želel čim bolje izkazat na sprejemnih izpitih, kar pa mi je uspelo. Po trdih in napornih treningih, sem bil končno sprejet na fakulteto, o kateri sem sanjal že od prvega letnika srednje šole. Seveda je bilo veselje neizmerno, ampak sem vedel, da sem si vse to zaslužil, saj sem ogromno časa in truda vložil v to. Sem pa prepričan, da bom to fakulteto dokončal s solidnim uspehom, saj je to eden večjih ciljev, katerega imam namen doseči.
Trenutno pridobljeni nazivi in diplome:
- FIT oseba
- vaditelj plavanja
- vaditelj vodne animacije v naravnem in kopališkem okolju

Tekma v spustu z gorskimi kolesi za slovenski pokal 2008