Danes vas čakata dve objavi. Prva (tale), bo govorila o tem, kaj vse se mi je na večinoma fitnes področju v letošnjem letu zgodilo, kaj sem pričakoval in kaj ne, kako zadovoljen sem s tem letom, drugi prispevek pa bo vseboval predvsem številke in statistične podatke o blogu. Letošnje leto bo namreč že drugo, ki ga boste “preživeli” z mojim blogom.
Odkar se ukvarjam s fitnesom, se mi je zgodilo že veliko dobrih in tudi slabih stvari. K sreči slednjih ni bilo veliko in lahko rečem, da sem večino svojih ciljev za letos, s tega področja izpolnil. Ampak, ko pa primerjam število poškodb z ostalimi leti, tukaj pa veselje ni več tako veliko, ker sem imel pri tem v letu 2010 veliko težav, kar je seveda vplivalo tudi na manjše število treningov in predvsem proti koncu leta tudi slabšo pripravljenost. Pa pojdimo od začetka …
Zagotovo si bom letos zapomnil pridobljenega FIT naziva, s katerim naj bi nekako dokazal neko nadpovprečno kondicijsko pripravljenost, pripravljenost v vzdržljivosti in moči. To testiranje mi je šlo dobro od rok (in nog), lahko bi iztisnil še nekoliko več, pa nekako zgleda da ni bil moj dan. Vsekakor sem vesel tega naziva, superFIT naziv, ki je višja in tudi zadnja stopnja, pa bo moral počakati še kar nekaj dolgih mesecev, da sploh lahko začnem trenirat.
Prej sem omenil poškodbe. Ja, poškodb je bilo več kot preveč. Prva v letu so bile bolečine v zapestju, ki so me spremljale kar lep čas. To me nekako ni skrbelo, saj sem kljub vsemu lahko dokaj normalno treniral, z izjemo nekaterih vaj, katere pa tako in tako izvaja redkokdaj.
Naslednjo poškodbo sem staknil na že prej omenjenem FIT testiranju, ko sem si med tekom zvil gleženj. Odtekel sem svoje, ampak se mi je to zgodilo že v prvi tretjini, zato tudi pri teku slabši čas. Tudi to poškodbo mi je uspelo sanirat v relativno kratkem času.
Ker poškodb kot kaže še ni bilo dovolj, se mi je naslednja naredila na Fratru, kamor smo se odpravili s faksom. Tam sem jih močno po glavi dobil s strani jadra (le kaj sem se mu zameril?), kjer ni manjkalo veliko, da bi si zlomil očesno orbito. Tukaj je trajalo že malo dlje, preden se je stvar sanirala, da sem bil spet dokaj podoben normalnemu človeku, ne pa neandertalcu.
Na pogled nič posebnega, sicer pa najhujša poškodba pa je nateg prsne mišice oz. kite bicepsa. To se mi dogaja že lepih, dolgih nekaj mesecev, še vedno imam bolečine, in še vedno zaradi tega ne treniram, sploh pa ne z utežmi. Zdravnik mi je rekel, da moram počivat 14 dni, jaz pa sedaj počivam že 5. teden, pa še vedno eno in isto. Kam bo to pripeljalo sicer ne vem, vem pa, da posledice vsekakor ne morejo biti dobre. Se bom moral kot kaže po sanaciji malo bolj vzet v roke in hitro a varno natrenirat staro formo nazaj.
Kot vidite, so bile poškodbe letos kar moj redni spremljevalec (kot kakšna tečna ženska, ki ji primanjkuje denarja za nakupe), s čimer sem bil prikrajšan za marsikateri dober rezultat (med drugim tudi tekaško tekmo na Ptuju) in treninge, ampak to je sestavni del športa, zato se moram s tem sprijaznit.
Poleg dobrega rezultata na FIT testiranju, pa mi je, zame še boljši rezultat uspel na Fratrskem plavalnem maratonu, kjer smo plavali 1,5 kroga okrog otoka (cca. 2400m) in sem to razdaljo preplaval v okrog 58 minutah ter s tem dosegel 13. mesto izmed vseh udeleženih v tistem času.
Zgodila pa se je še ena stvar, pri kateri sva dve osebi hkrati dosegli dober rezultat. Se še spomnite, ko mi je neko dekle reklo, če ji lahko pomagam pridobit kondicijo in ji izboljšam zdravstveno stanje? Ne delam si reklame po spletu, ne bom pa odklonil pomoči tistemu, ki me zanjo prosi. Tako sem ji pomagal, da je iz slabega kilometra, pretekla 10km, poleg tega se ji je znižal holesterol, ojačale pa so se ji tudi strukture v kolenu.
Leto 2010 je tudi eno tistih, v katerem sem pridobil ogromno znanja s področja treninga in prehrane, prebral sem kar nekaj knjig, tako domačih kot tudi tujih. Kot je že znano – nikoli ne znamo dovolj, pa tudi tisti, ki zna “vse”, lahko vsaj nekaj pozabi, medtem ko tisti, ki ne zna nič, niti pozabit nič ne more.
Pred trenutno poškodbo pa sem bil tudi v najboljši formi doslej, tako kar se tiče moči, kot tudi kondicije. Napredoval sam izjemno hitro, glede na napredek bi skoraj rekel, da sem začetnik, saj je bil res hiter, in čeprav sem trenutno v slabši formi, sem sebi dokazal, da sem lahko dober in sledim svojemu motu “zakaj bi bil povprečen, če si lahko nadpovprečen.”.
To je bil nek kratek pregled najbolj “odmevnih” dogodkov letošnjega leta. Na žalost je več negativnih kot pozitivnih, vsi pa se moramo zavedati, da se včasih tudi iz negativnih marsikaj naučimo in naj jih ne vzamemo za nekaj slabega, ampak kot za dobro opozorilo, kako ne smemo nadaljevati in kaj moramo spremeniti.
