Ni treba biti preveč zagrizen fitneser, da veš, da se v “našem” krogu uporablja veliko tujk, predvsem takšnih, ki izvirajo iz latinščine. Pa ste se že kdaj vprašali, če je bolje uporabljat latinska imena in ne slovenska, ali pa je to le nekaj, s čimer želijo trenerji in fitnes entuzijasti pokazati, kako svoje področje poznajo, poleg tega pa izpasti “carji” v krogu svojih prijateljev?
Kaj je distenzija? Kaj pa mogoče humerus, sternocleidomastoideus ali pa venter? Cirkumdukcija? To so le primeri latinskih izrazov, ki se eni bolj, drugi pa manj uporabljajo kjerkoli je to pač potrebno. Še vseeno pa se pojavlja vprašanje, če so latinske besede boljše od slovenskih ali ne.
No ja, če vprašate mene, potem lahko povem, da je latinske izraze zelo praktično poznat. Če ne drugega, slednje poznajo recimo tudi v ZDA, pa čeprav je njihov jezik drugačen. Našega jezika tam namreč (razen priseljenci) ne govorijo, latinski jezik pa je jezik, ki je skupen tako zdravnikom, fizioterapevtom, trenerjem in ostalim, ki imajo kakorkoli opravlja s človeškim telesom, neodvisno od celine na kateri živijo. Torej je latinščina “anatomski” jezik in se uporablja po vsem svetu. To pa vsekakor ne pomeni, da izrazov v našem maternem jeziku ni potrebno poznat. Zakaj? Recimo, da je trener pravkar dobil stranko, ki jo zanima veliko stvari z njegovega področja. Ves čas sprašuje in sprašuje, vprašanjem kar ni videti konca. Trener se odloči, da mu bo zadeve pojasnil, ampak je že tako navajen uporabe latinskih izrazov, da se niti ne spomni, da bi zadeve prevedel v “domač” jezik. Stranka je radovedna, ker pa ne razume kaj ji njen trener sploh razlaga, ga povpraša po prevodih iz latinščine v slovenščino. To je eden izmed primerov, zakaj je tudi naše izraze zelo dobro poznat, sicer kaj hitro dobiš pojasnilo, da te itak nihče ne razume, pa lahko še tako dobro razložiš. O tem, da marsikoga mine ob tvojih razlagah pa niti ne bom govoril.
Zakaj pa je potem pomembna latinščina?
Podal bom primer iz lastnih izkušenj. Brat je trenutno poškodovan, zato se je odpravil k zdravniku. Po opravljeni magnetni resonanci je domov prinesel izvid, ki pa je bil seveda napisan v latinskem jeziku. Ker brat ve, da me anatomija in terminologija zelo zanimata, me je prosil za pomoč in prevod izvida v njemu razumljiv jezik. Na koncu sva celo ugotovila, da je poškodba hujša kot je sprva mislil, ampak on tega ni vedel, ker ni imel pojma kaj na izvidu sploh piše, dokler ni odšel k specialistu.
Enako je z mojimi izvidi z ultrazvoka, ki ga obiskujem prav tako zaradi poškodbe. Preden bi z zdravnikove strani izvedel kaj točno je narobe, bi se poškodba že skoraj pozdravila.
Iz napisanega lahko sklepamo, da tako latinska kot slovenska terminologija prideta zelo prav. Navedel sem le po en primer za vsak jezik, s čimer sem pojasnil in argumentiral moje mnenje, vendar je primerov še veliko več. Nenazadnje v marsikateri strokovni knjigi ni izrazov v slovenščini, ampak so le latinski, ne glede na to v katerem jeziku je knjiga sicer napisana. Zgodi pa se lahko, da pa nekoga zanima latinska terminologija, zato si verjetno tudi trener ne sme privoščit, da nebi vsaj osnove le-te poznal, sicer bo njegova stranka ostala brez tistega, po čemer sprašuje, to pa pomeni nezadovoljstvo, čeprav to ni primaren cilj prihoda k trenerju.