Pozdravljeni vsi skupaj, danes sem se vrnil z v enem izmed prej omenjenih “počitnic” na otoku Fratru (Veruda). Nahaja se dokaj blizu Pule in je od kopnega oddaljen toliko, da se vseeno dobro vidi tudi s prostim očesom. Poročila ne bom pisal po dnevih, bom pa vanj vključil vse pomembnejše tako dobre kot tudi slabe ter skoraj usodne dogodke.
Po urah in urah vožnje do Pule, smo se vkrcali na ladjo, ki nas je v 10 minutah prepeljala na otok Frater, znan tudi pod imenom Veruda. Tam smo se nastanili v že postavljene šotore, razpakirali zadeve, odšli na kosilo, ki v bistvu sploh ni bilo slabo (razen nekoliko mastno meso) potem pa smo že pričeli s programom. V kampu se je nahajala tudi oglasna deska, kjer smo lahko sproti spremljali, kaj nas določen dan čaka, ob kateri uri in koliko časa.
Ta dopust je v bistvu mišljen bolj kot “dopust” v narekovajih, ker so bile vse stvari obvezne, bile so del pedagoškega procesa, na koncu pa nas je čakal tudi izpit.
Seveda sem si ogledal celoten kamp pobližje in se seznanil s parimi stvari. Prva je ta, da smo se tuširali samo s hladno/mrzlo vodo. Wc ni bil podoben normalnemu wc-ju ampak takšnemu, kjer moraš za opravljanje velike potrebe počepnit. Resda je to najbolj higiensko, ampak tudi noge znajo zelo trpet, glede na to, da si med opravljanjem “dela” ves čas v smuk preži haha
. Izvedel sem tudi, da se kuhinja nahaja na bivšem pokopališču (ja, prav ste prebrali).
Poleg teoretičnih vsebin, smo doživeli tudi veliko novih izkušenj, poleg elementarih iger smo imeli tudi potapljanje na vdih, skoke v vodo, surfanje, plavanje, tek, kajakaštvo. Vse stvari povezane z vodo so se izvajale v morju.
Plavanje
Vsak dan zjutraj nas je le 45 minut po bujenju čakalo plavanje polovice obsega celotnega otoka, kar znaša okrog 800 metrov. Včasih so bili valovi neznosni, komaj se je dalo plavat, vsekakor pa je bilo težje tudi zato, ker smo plavali na tešče, pred zajtrkom (jaz sem v tem primeru prej pojedel vsaj hidratno tablico). Plavanje nas je čakalo vsak dan, s čimer smo izboljševali plavalne tehnike ter plavalno kondicijo.
Tek
Pred plavanjem zjutraj, nas je spet na tešče čakal nekaj kilometrski tek, 20 minut po bujenju, ki je bilo ob 7.00h, brez izjeme. Tekli smo po otoku, malo gor, malo dol, podlaga je bila kamnita, travnata in prodnata. Trasa je potekala tudi ob morju in je bilo prav navdušujoče ob lepem vremenu teči tik ob morju na obali.
Kajakaštvo
Potekalo je v morju, seznanili smo se tako s teorijo kot tudi s prakso – vstop in izstop iz kajaka, praznjenje kajaka, pravilno držanje vesla, veslanje itd. Učili smo se tudi, kako ravnati v primeru, če se skupaj s kajakom obrnemo na vodi. Super zadeva, kdor je želel, je lahko veslal tudi okrog otoka - bolečine v rokah zagotovljene.
Skoki v vodo
Zopet je bilo na vrsti nekaj teorije, nato praksa. Učili smo se raznoraznih skokov, tudi obratov naprej in nazaj, skakali smo lahko iz ničte višine ali pa z največ 9m. Od tega sem odnesel veliko, med drugim tudi to, kako pri skoku na glavo zmanjšati obremenitev na hrbtenico in s tem tveganje za zlom le-te.
Surfanje
Surfal nisem še nikoli, zato sem se zadeve zelo veselil. Po nekaj teorije, varnostnih ukrepov ter izvajanju surfanja na simulatorju, smo šli v vodo. Ni mi šlo najbolje, pri tem je pomembno predvsem ravnotežje ter na splošno znanje o tem in onem in, če ne veš iz katere smeri piha veter ter se temu ne znaš prilagajat, kaj hitro pristaneš v vodi. Tega seveda pri nikomer ni manjkalo. Se mi je zgodila pa precej huda nesreča, ki bi v bistvu lahko bila usodna. Ob padcu z deske nazaj, mi je oprijem z rokami popustil, jambor sem izpustil, padel nazaj, jambor pa me je nato zadel naravnost v glavo. Kaj je to pomenilo? Izjemno hudo bolečino, skorajšnjo izgubo zavesti, ogromno oteklino ter nezmožnost potapljanja, normalnega spanja itd. Zdravnik, ki je vedno prisoten na takšnih zadevah je ugotovil, da zloma ni, malo pa je manjkalo, da bi si počil lobanjo in izgubil oko, saj me je jambor zadel tik nad njim. Na žalost se je to zgodilo proti koncu, zato sem s potapljanjem zaključil, ker mi je maska zaradi tolikšne otekline spuščala, ob nošenju maske se mi je levo oko tudi rosilo, ker je le-ta pritiskala naravnost na oteklino. Skratka, popolna polomija, ki je bila skoraj usodna.
Potapljanje na vdih
Veliko smo se potapljali do raznoraznih globin. Nosili smo neoprensko obleko, da nas ni preveč zeblo. Pri meni se vidi, da se ne potapljam veliko, nimam izkušenj, poleg tega pa nisem mogel vaditi zaradi poškodbe. Nekateri so se potapljali tudi po 20m in več, meni to ni uspelo. Potreboval bi več vaje, potem pa bi lahko tudi jaz to globino dosegel. Predzadnji dan smo se potapljali tudi na otoku Fraškirič, kjer so različni sifoni in rovi, izjemno dobro za pogledat, ampak zaradi poškodbe zopet moje potapljanje ni trajalo dlje kot 10 minut.
Fraterski maraton
Danes nas je ob 9h zjutraj čakal Fraterski maraton, ki je dolg 2400m, kjer se plava cel krog okrog otoka + še ena polovica. Pogoji so bili super, za celotno dolžino sem potreboval dobrih 58 minut, kar me je uvrstilo na 13. mesto, ki je odlično, saj nisem oseba, ki bi kdajkoli plavanje trenirala. Udeležili smo se ga vsi študenti fakultete, ki smo bili na otoku in sem zelo zadovoljen, da sem izmed vseh dosegel tako dober čas. Najboljši čas je bil 42 minut. Večinoma sem plaval kravl, nekaj prsnega, sicer pa sem se prilagajal okoliščinam. Kot vsako jutranje plavanje, nas je tudi na maratonu spremljalo 7 kajakov + čoln ter zdravnik, v primeru kakšnih zapletov.
Tako, to je poročilo s Fratra, hrana je bila kakršna je bila, nekaj malega sem vzel seboj, koliko česa sem izgubil/pridobil, pa bom ugotovil s tehtanjem ter v sredo na treningu v fitnesu. Držite pesti, da ni prevelikega nazadovanja.